Uho, zaznavanje zvoka

Zaznavanje zvoka

• uhelj - Zvočne valove usmerja v sluhovod. Zgrajen je večinoma iz hrustančnega tkiva.
• sluhovod - Po njem zvočni valovi potujejo do bobniča. Žleze v sluhovodu proizvajajo ušesno maslo, na katerega se lepijo prašni delci in povzročitelji bolezni. Preveč ušesnega masla lahko povzroči začasno naglušnost.
• srednje uho - V njem so slušne koščice. Z žrelno votlino ga povezuje ušesna troblja.
• notranje uho - V njem so polž s čutnicami za sluh in trije polkrožni kanali s čutnicami za ravnotežje.
• slušni živec - VIII. možganski živec, ki posreduje v možgane živčni impulz, ki nastane v polžu. Ta živec prenaša tudi informacijo o zaznavanju ravnotežja, zato ga imenujemo tudi slušno-ravnotežni živec.
• slušna pot - Nadaljevanje slušnega živca v možganih. Njegova vlakna prek talamusa prenašajo dražljaj v center za sluh.
• center za sluh - Je v temenskem režnju skorje velikih možganov. Tu se zvoka zavemo. Odvisno od višine zvoka se aktivirajo različna območja.
• ušesna troblja - Povezuje žrelno votlino in srednje uho. Prek nje se tlak v srednjem ušesu izenači z zunanjim zračnim tlakom. Odpre se, ko požiramo. Če se dolgotrajno zapre, tlak v srednjem ušesu pade, zato imamo občutek, da se je uho zamašilo. Ko se zunanji tlak spreminja, nam v ušesu poka, takrat skozi odpirajočo se trobljo ob nižjem zunanjem tlaku iz srednjega ušesa zrak izstopa, ob višjem zunanjem tlaku pa zrak v srednje uho vstopa. Drugo ime za ušesno trobljo je Evstahijeva cev.

Uho

• uhelj - Zvočne valove usmerja v sluhovod. Zgrajen je večinoma iz hrustančnega tkiva.
• sluhovod - Po njem zvočni valovi potujejo do bobniča. Žleze v sluhovodu proizvajajo ušesno maslo, na katerega se lepijo prašni delci in povzročitelji bolezni. Preveč ušesnega masla lahko povzroči začasno naglušnost.
• srednje uho - V njem so slušne koščice. Z žrelno votlino ga povezuje ušesna troblja.
• notranje uho - V njem so polž s čutnicami za sluh in trije polkrožni kanali s čutnicami za ravnotežje.
• slušni živec - VIII. možganski živec, ki posreduje v možgane živčni impulz, ki nastane v polžu. Ta živec prenaša tudi informacijo o zaznavanju ravnotežja, zato ga imenujemo tudi slušno-ravnotežni živec.
• slušna pot - Nadaljevanje slušnega živca v možganih. Njegova vlakna prek talamusa prenašajo dražljaj v center za sluh.
• center za sluh - Je v temenskem režnju skorje velikih možganov. Tu se zvoka zavemo. Odvisno od višine zvoka se aktivirajo različna območja.
• ušesna troblja - Povezuje žrelno votlino in srednje uho. Prek nje se tlak v srednjem ušesu izenači z zunanjim zračnim tlakom. Odpre se, ko požiramo. Če se dolgotrajno zapre, tlak v srednjem ušesu pade, zato imamo občutek, da se je uho zamašilo. Ko se zunanji tlak spreminja, nam v ušesu poka, takrat skozi odpirajočo se trobljo ob nižjem zunanjem tlaku iz srednjega ušesa zrak izstopa, ob višjem zunanjem tlaku pa zrak v srednje uho vstopa. Drugo ime za ušesno trobljo je Evstahijeva cev.

Slušne koščice

• bobnič - Je membrana iz vezivnih tkiv, s katero se končuje zunanje uho. Zaradi zvočnih valov začne nihati. To nihanje se prenese naprej na slušne koščice. Pri vnetju srednjega ušesa zdravnik v bobnič naredi majhno zarezo, da iz vnetega srednjega ušesa izteče gnoj.
• kladivce - Slušna koščica, s katere se nihanje bobniča prenese na nakovalce.
• nakovalce - Slušna koščica, s katere se vibriranje kladivca prenese na stremence.
• stremence - Slušna koščica, s katere se vibriranje nakovalca prek ovalega okenca prenese v polž. Najmanjša kost v našem organizmu.

Polž

• trije polkrožni kanali - Zaznavajo kotni pospešek glave. Če glavo obrnemo v katero koli smer, v čutilnih celicah polkrožnih kanalov nastane živčni impulz, ki po vlaknih slušnega oziroma slušno-ravnotežnega živca potuje v možgane.
• zgornji polžev kanal - Gibanje stremenca zaniha perilimfo, tekočino, s katero je napolnjen zgornji kanal v polžu. Nihanje tekočine se širi proti vrhu polža.
• srednji polžev kanal - Zgoraj ga omejuje Reissnerjeva membrana, spodaj pa osnovna membrana. Napolnjen je s tekočino (endolimfo).
• spodnji polžev kanal - Napolnjen je s tekočino (perilimfo). Valovanje se v tem kanalu širi od vrha polža proti njegovemu začetku.
• slušni živec - VIII. možganski živec, ki posreduje v možgane živčni impulz, ki nastane v polžu. Ta živec prenaša tudi informacijo o zaznavanju ravnotežja, zato ga imenujemo tudi slušno-ravnotežni živec.
• okroglo okence - Pokriva ga membrana iz vezivnih tkiv. Valovanje se v tekočini spodnjega kanala polža širi v smeri okroglega okenca, ki je »izhod« iz polža.
• ovalno okence - Pokriva ga membrana iz vezivnih tkiv. Vanj se prilega stremence. Vibriranje stremenca se prek membrane prenaša po tekočini v zgornjem kanalu polža. Ovalno okence je »vhod« v polža.

Cortijev organ

• celica dlačnica - Zaradi valovanja osnovne membrane se premakne tudi tektorialna membrana. Ta pritisne na laske čutilnih celic (dlačnic) Cortijevega organa in jih upogne. Zaradi tega nastane v celicah dlačnicah živčni impulz. Propadanje dlačnic je posledica dolgotrajne izpostavljenosti hrupu, ki lahko povzroči trajne poškodbe sluha. Zaradi tega je pomembna primerna zaščita pred hrupom na delovnem mestu in izogibanje poslušanja preglasne glasbe.
• tektorialna membrana - Pri najvišji amplitudi valovanja osnovne membrane se premakne tudi tektorialna membrana. Ta pritiska na laske celic dlačnic Cortijevega organa in jih upogne. Zaradi tega nastane v celicah dlačnicah električni signal.
• osnovna membrana - Valovanje, ki se širi po tekočini zgornjega kanala polža, zaniha osnovno membrano. Pri najvišji amplitudi valovanja osnovne membrane se premakne tudi tektorialna membrana.
• živčna vlakna

Načelo lokalnosti