V delavnici Leonarda da Vincija (Firence, 16. stoletje)

Ob koncu 15. in začetku 16. stoletja so se zgodile pomembne spremembe v zgodovini človeštva, zato ta čas upravičeno štejemo za prehod iz srednjega v novi vek. V tem času je živel tudi Leonardo da Vinci, arhetip renesančnega človeka.

Leonardo je bil polihistor, ki je ustvarjal kot umetnik, znanstvenik in izumitelj. Deloval je v več mestih, najpomembnejša so leta, ki jih je preživel v Firencah.

Da Vinci je veliko idej črpal iz del prejšnjih znanstvenikov, kljub temu je večina njegovih izumov in znanstvenih dosežkov, ki so bili daleč pred svojim časom, izhajala iz njegove radovednosti in opazovanj narave. V to skupino spadajo tudi njegove študije anatomije človeka, ki temeljijo na seciranju človeških trupel, kar je Katoliška cerkev sprejela z velikim ogorčenjem.

Zanimiv segment njegovega ustvarjanja pomenijo inženirske zamisli, povezane z letenjem. Večina teh idej nikoli ni zapustila risalne deske, še modelov ni izdelal. Za nekatere se je kasneje izkazalo, da v praksi ne bi delovale.

Veliko bolj praktičnega značaja so bila dela, ki jih je ustvaril kot vojaški inženir, in sicer po naročilu. Po zaslugi svoje genialnosti, s katero je daleč prehiteval svoj čas, je ustvarjal domiselno napadalno orožje in obrambne naprave. Mnoge od teh upravičeno veljajo za prednike sodobnega orožja.

Njegovo ime ni zapisano z velikimi črkami v človeško zgodovino samo zaradi dosežkov na področju znanosti, temveč tudi na področju umetnosti. Ob mnogih umetniških, tematsko raznovrstnih skicah se je zapisal pod veliko legendarnih slik. Skrivnostna Mona Liza je več tisoč let eno najbolj znanih del v zgodovini umetnosti. Skrivnostni nasmeh brezskrbne žene je pravi odraz da Vincijeve dobe kot tudi njegovega lastnega življenja.